V vetrolomu decembra 2017 je bilo na 211.000 ha močno poškodovanih 2.201.000 m3 dreves; prizadeti so bili predvsem jelovo-bukovi sestoji. Glede na nastanek, hitrost pojava in njegove posledice se poraja vprašanje o ključnih dejavnikih, ki vplivajo na nastanek vetroloma v takšnih razsežnostih, ki vplivajo na večjo izpostavljenost in ranljivost dreves v primeru vetrolomov.
Vetrolomi so neselektivni, zato je debelinska in kakovostna struktura podrtih dreves pomešana in nedefinirana; razgalijo velike površine, kjer so prisotni različni razvojni stadiji. V deželah s prevladujočimi sonaravnimi načini gojenja se odpira aktualna razprava o primernosti naravne obnove ali obnove s sadnjo. Puščeno padlo drevje znotraj zaščitenih območij lahko predstavlja nadomestilo gojitvenim ukrepom. Spontano obnova na prizadetih površinah pogosto spremlja vnos s sadnjo, ki lahko skrajša obdobje potrebno za oblikovanje sklenjenega sestoja s ciljno zmesjo ekonomsko zanimivih drevesnih vrst. Sadnja pogosto zahteva zaščito in nego, ki sta dragi in lahko predstavljata težave za bodočo odpornost sestojev.
V sistemih ki temeljijo na naravnem pomlajevanju, rastlinojede živali zmanjšujejo zaloge semena ter gostoto in hitrost preraščanja mladja. Domnevamo, da se rastlinojeda divjad v primeru ujm pospešeno razmnožuje in prilagaja gostote povečani ponudbi hrane. Z objedanjem, lupljenjem in drgnjenjem mlajših dreves zavirajo naravno obnovo, kakovost mladja, dolgoročno vplivajo na kakovost lesa ter povzročajo neželeno spremembo vrstne sestave.
V sklopu projekta (CRP V4-1820) bomo določili lastnosti tal prizadetih in neprizadetih območij in opredeliti značilnost koreninskih sistemov najbolj prizadetih drevesnih vrst – jelke (1); izdelali model potencialne ogroženosti območja jelovo-bukovih gozdov glede na možnost podobnih ekstremnih vremenskih pojavov (2); primerjali uspešnost in učinkovitost obnove prizadetih in neprizadetih površin in določiti ključne rastiščne dejavnike za uspešno pomlajevanje prizadetih površin z uporabo kemičnih in elektronskih odvračal ter popisi in meritvami odziva mladja (3); primerjali uspešnost sanacije s starejšimi poškodovanimi površinami za izdelavo napotkov optimalne obnove sedanjih prizadetih površin (4) in analizirali kakovostno in dimenzijsko strukturo gozdno-lesnih sortimentov z oceno ekonomske izgube gozdnih sestojev (5).
Podrobnejše delu na projektu in ciljih opisujejo delovni sklopi.
Novo pridobljena znanja glede vzrokov in vpliva vetrolomov bodo omogočila gozdarski stroki lažje odločanje in obvladovanje izzivov zaradi vse večjega števila in intenzitete ekstremnih vremenskih dogodkov.