1: Talne lastnosti prizadetih in neprizadetih območij, značilnost koreninskih sistemov najbolj prizadetih drevesnih vrst

Z vzorčenjem prizadetih površin bomo določili talne parametre, ki odločilno vplivajo na stopnjo poškodovanosti sestojev zaradi vetra in zajetim podatkom dodali atribute mikrorastišč. Ocenili bomo tudi mehanske in druge nepravilnosti lesa (kolesivost, gniloba…), ki predstavljajo vzroke za slabšo stabilnost. Pridobljene podatke bomo primerjali s sosednjimi, neprizadetimi sestoji za določitev sestojnih / rastiščnih značilnosti, zaradi katerih veter ni deloval uničujoče.

Pridobljeni rezultati o fizikalnih lastnostih tal, koreninskih sistemih prizadetega drevja in podatki vezani na mikrorastiščne in sestojne razmere iz evidenc JGS ter vremenski in mikroklimatski podatki za prizadeta območja od 1.9.2017 do 12.12.2017 bodo ključni za izdelavo modela potencialne ogroženosti jelovo-bukovih gozdov.

2. Model potencialne ogroženosti jelovo-bukovih gozdov glede na možnost nastanka podobnih ekstremnih vremenskih pojavov

Aktivnosti raziskave bomo izvajali na izbranih lokacijah / transektih z določitvijo nadmorske višine ekspozicije in različne matične podlage. S pomočjo različnih podatkov (lastništvo gozda, odseki, vetrna karta december 2017, digitalni model krošenj in model reliefa), podatki mikrometeoroloških postaj Gozdarskega inštituta Slovenije in podatki postaj ARSO bomo za vsako izbrano lokacijo pripravili podrobne tematske karte mikroreliefa in sestoja pred vetrolomom ter karto stanja v decembru 2017 in model ogroženosti. S pomočjo dnevnih inputov padavinskih dogodkov bo možno identificiranje dnevne ogroženosti območja jelovo-bukovih gozdov na pojav močnega vetra.

3. Spremljanje uspešnosti razvoja obnove mladja ter učinkovitost kemičnih in elektronskih odvračal s pomočjo popisov objedenosti in odziva mladja

Zasledovali bomo dinamiko naravnega pomlajevanja – učinkovitost in mortaliteto v različnih razmerah presvetljenosti in razvoj vzporejali z odgovarjajočimi pomlajenimi površinami brez poškodb. S kemičnimi in zvočnih odvračali divjadi bomo preizkušali njihovo učinkovitost na vseh testnih območjih.

4. Primerjava učinkovitost sanacije starejših poškodovanih površin z objekti zadnjega vetroloma

Nove (3) in stare objekti (4) bomo izbrali v primerljivih ekoloških razmerah, ki bodo omogočile dolgoročnejši vpogled v razvoj mladja po analogiji kronosekvenc ter zanesljivejše ocene in napovedi obnove. V izbranih starih objektih bomo ponovili snemanja sukcesijskega razvoja, preživetja in kakovosti mladja ter vplivnih dejavnikov. Metodologiji snemanja v starih in novih objektih bosta primerljivi. Razvili bomo priporočila za obnovo in nego gozdov prizadetih po ujmah, s posebnim poudarkom na najbolj prizadetih površinah v letu 2017.

5. Analiza kakovostne in dimenzijske strukture gozdno-lesnih sortimentov glede na stopnjo poškodovanosti sestojev

Primerjali bomo sortimentno strukturo območij z različno stopnjo poškodovanosti / drevesno sestavo; pričakujemo razlike v med izbranimi območji. Sortimentno strukturo bomo primerjali s pridobljenimi podatki o poškodovanih sestojih in z  regresijsko analizo določili ključne vplivne dejavnike. S primerjavo sortimentne strukture med sanacijo vetroloma in redno sečnjo bomo lahko ocenili ekonomsko izgubo zaradi vetroloma.